Saturday, May 30, 2009


...Ohridsko

Ohridskoto Ezero e edno od najstarite ezera vo svetot, so dosta specifi~na i interesna flora i fauna koja e specifi~na za tercijalniot period (stara 2-4 milioni godini). Mnogu od vodenite vidovi se endemi~ni. Ohridskoto Ezero od strana na UNESKO e proglaseno za svetsko prirodno i kulturno nasledstvo vo 1980 godina. Delovi od ezeroto se ekolo{ki naru{eni: vo delovite na ezeroto se najdeni koncetracii na te{ki metali i pesticidi, a vo ezeroto se vneseni neavtohtoni ribi kako nekoi vidovi krap i kaliforniska pastrmka. Ova e posledica od lo{oto upravuvawe na `ivotnata sredina, od pro~istuvawe na pomalku od 25% od otpadnite vodi {to vleguvaat vo ezeroto i od zagaduvawe od okolnite zemjodelski povr{ini. Kako pogolem zagaduva~ prestavuva i rekata Gra{nica koja vo ezeroto gi vnesuva nepro~istenite vodi od ohridsko-stru{kata industrija i fekalnite vodi od obli`nite naselbi.

Pokazatel na zagaduvaweto e koncetracija na pesticidi (lindan i DDT) i te{ki metali (`iva, hrom, cink, bakar, arsen i olovo) vo telata na ribite.Isto taka pokazateleli na sostojbata se i ~estite pomori na ribi i pojavata na zabrzana eutrofikacija na odredeni delovi.

Ohridskoto ezero so povr{ina od 357 km2 e najgolemo vo koe iveat 146 endemski vidovi me|u koi e i poznatata ohridska pastrmka. Gradbata na turisti~ki objekti pokraj Ohridskoto ezero e ve}e prekumerna. Odredeni stani{ta se uni{tuvaat i pokraj nivniot za{titen status kako na primer: Katlanovskoto blato i Biljaninite izvori.

...Prespansko

Vtoro po golemina e Prespanskoto ezero ( 274 km2) koe se nao|a pome|u nacionalnite parkovi Pelister i Gali~ica. Posebno treba da se vnimava pri urbaniziraweto na negoviot breg i pritoa da se zeme vo predvid i ekolo{kiot aspekt.

Vo Prespanskoto ezero turizmot e dosta va`en ekonomski faktor, no toj vr{i golem ekolo{ki pritisok na prirodnite resursi. Kvalitetot na vodata e dobar, no konstantno opa|a ,a isto taka nivoto na vodata na ezeroto,taka {to vo poslednite 14 godini e opadnato za 5 metri. Seu{te ne se znaat pri~inite za ova opa|awe.

Regionot na Resen e poznat po odgleduvawe na jabolka, no nekontroliranata upotreba na hemiski sredstva ja zagaduva po~vata i vodata.

....Dojransko

Treto ezero po golemina vo Makedonija e Dojranskoto ezero (43km2) ~ij {to opstanok e vo golema opasnost poradi prekumernoto odlevawe voda za zemjodelski celi. Golemiot broj na rastitelen i `ivotinski svet e celosno zagrozen. So svrtuvaweto na vodite i preteranite ispu{tawa ezeroto e seriozno zagrozeno taka {to od 1978 godina toa izgubi okolu 5 milioni m3 voda.

Dojranskoto ezero e so povr{ina od 43km2 i dlabo~ina na vodata vo prosek od 3-5 metri. Ova ezero se karakterizira so najgolema rata na razmno`uvawe na ribite vo Evropa. Vo ova ezero se lovat ribite na star tradicionalen na~in so koristewe na pticite-Kormorani. Od drveni ku}i~ki postaveni vo ezeroto ribarite gi koristat treniranite ptici da da go brkaat jatoto ribi vo mre`ite. No sega ribarskite ku}i~ki se na suvo onevozmo`uvaj}i go ovoj unikaten lov na ribi. Od vkupnite koli~ini na voda {to se vlivaat vo ezeroto 67% doa|aat od teritorijata na R.Grcija, a 33%od na{ata zemja. Sekoe prenaso~uvawe na vodite od ezeroto ima mnogu negativno vlijanie na vkupnata vodosostojba na ezeroto. Taka so svrtuvaweto na vodite i preteranoto odlevawe na voda za zemjodelski celi , dovede toa da stane seriozno zagrozeno i od 1978 godina toa izgubi okolu 5 milioni m3 voda.

Kako posledica od nepravilnata eksploatacija na ovie vodi vo poslednite godini, dovede do pa|awe na nivoto na vodata i katastrofalni posledici po florata i faunata na ezeroto. Momentalnoto nivo na ezeroto e 2.5 metri pod minimalnoto nivo.

Dojranskoto ezero e vo smrtna agonija. Eventualno bez prevzemawe na zaedni~ka akcija od strana na R.Makedonija i R.Grcija za spasuvawe na ezeroto brgu mo`e da dovede do negovo is~eznuvawe od svetskite mapi.Svetskata javnost mo`e da pomogne vo obezbeduvawe na potrebnite re{nie za ovoj ekolo{ki problem.